Delovni obisk Belgije in Nizozemske (Vrnitev obiska Flamskemu dendrološkemu društvu) 20.8. - 26.8.2012

Eddy-jev vrt

Eddy-jev vrt

Arboretum Wespelaar

Arboretum Wespelaar

Hiša Jelene de Belder Kovačič v Hemelrijku

Hiša Jelene de Belder Kovačič v Hemelrijku

Slovenska hiša v Hemelrijku

Slovenska hiša v Hemelrijku

Kalmrhout

Kalmrhout

Skupinska fotografija iz Kalmthouta

Skupinska fotografija iz Kalmthouta

Pogostitev pri Rob-u

Pogostitev pri Rob-u

Didier nam razlaga o pušpanih

Didier nam razlaga o pušpanih

Didier-jevo pušpani

Didier-jevo pušpani

Novitete na Planatariumu

Novitete na Planatariumu

Strešni vrt na Floriadi

Strešni vrt na Floriadi

Pri dr. Simonu v Markheidenfeldu

Pri dr. Simonu v Markheidenfeldu

Vrtnarija s trajnicami - Sarastro

Vrtnarija s trajnicami - Sarastro

Izlet se je imenoval sicer 'Delovni obisk Belgije in Nizozemske' z dodatkom v oklepaju 'Vrnitev obiska Flamskemu dendrološkemu društvu'. Po začetnih zametkih izleta v letu 2011 in opravljenih dopisovanjih po e-pošti je začetni plan in cilji izleta pričel dobivati bolj trde obrise.

Cilji izleta so bili, da vidimo nekaj parkov in vrtov (za vrtoljubce) nekaj vrtnarij ter proizvodnjo v njih (za rastlinoljubce) in za najbolj novih rastlin željne (obe skupini) tudi nakup novih rastlin. Namerno nisem napisal redkih rastlin in novih kultivarjev saj so se v paleti nakupljenih rastlin našle rastline, ki se dobijo v vsaki vrtnariji in vrtnem centru. Da je v letu obiska potekala Floriada in da smo prav zato izbrali to leto, pa sva se dogovorila z Robom že tri leta pred tem dogodkom.

O samem potovanju do Belgije ne bi zgubljal besed, razen da smo pričeli z rahlo zamudico, ki pa na srečo ni vplivala na razpoloženje in program prvega dne. Programa smo se držali vse dni tudi napoved prihoda v domovino je bila točna.

Čudoviti privatni vrtovi v Kalmthoutu in Zundertu so nam predstavili urejanje na manjših površinah (5.000-10.000 m2). V vseh me je navdušila izraba prostora in domiseln način zasaditve, ki je vrtove optično povečala in jih naredila privlačne na vsakem koraku.

Dva parka vsak s svojim pristopom v urejanju sta nas navduševala drugi dan obiska. Prvi v lasti privatne fundacije z lepo zbirko drevnine in trajnic ter odlično vodičko, ki je uživala in znala povedati o vsaki rastlini kaj zanimivega in navdušujočega. Pokošena trava, ki prehaja v vrtne zasaditve, lepo raščena drevnina, ki s svojim mogočnim videzom daje ogrodje in kuliso temu parku je marsikoga vzpodbudila, da je pričel na novo razmišljati o uporabi drevnin v vrtu. Za ljubitelje dreves in naravnih nasaditev je bil drugi park prav tako navdušujoč. Od par 100 hektarov velikega parka smo si zaradi pomanjkanja časa ogledali samo del, ki je zasajen z drevnino S. in J. Amerike. Ogromna stara drevesa (110 let) duglazij, pacipres, torej, sekvojadendronov, magnolij in aravkarij so se s krošnjami skoraj dotikali oblakov. Sprehajali smo se med njimi in poslušali vodenje Jan-a in se v mislih prestavili v njihovo domovino. Navdušeno smo pobirali seme aravkarij, javorjev, magnolij….

Himmelreik, dom Jelene de Belder je v tistih, ki smo jo poznali in delali v njem prebudil spomine na vse prijetne trenutke z njo. Že dan pred ogledom sva s Karin odšla na obisk k Danielu in Barbari, kjer smo se dogovorili o obisku. Zahvaljujem se obema, da sta se odločila in sta nam odprla njeno in slovensko hišo, saj vanjo razen najožjih članov ni vstopa. Sprehod po njeni hiši, ogled knjižnice, kjer smo presedeli skupaj z njo mnoge noči in se pogovarjali o rastlinah in ljudeh je bil vsaj zame najbolj čustven del izleta. To je tudi edini del, kjer nisem naredil nobene fotografije. Vodenje dolgoletnega sodelavca Harry-ja je bilo čustveno nabito. Sam ni bil v vrtu od leta 1997 tako, da je bil med sprehodom včasih presenečen nad rastjo posameznih rastlin, kakor tudi nad tem, da so določene rastline bile zaradi poškodb odstranjene.

Kalmthout se je v vseh teh letih, kar ga obiskujem krepko spremenil. Iz rahlo zaspanega in s skrivnostmi nabitega arboretuma, kjer so rastline rasle kakor se jim je pač zazdelo in so bile stavbe kakor iz filma Harry-ja Potterja, je nastal moderni arboretum z novimi modernimi zgradbami. Večji del laičnih obiskovalcev je s tem zadovoljen, privabljajo jih razne razstave in dogodki, število obiskovalcev je v porastu. Čudovito vodenje z temperamentnim Rob-om, ki nas je popeljal po skritih kotičkih vrta.


Večerno srečanje na privatnem vrtu, ki so ga organizirali flamski prijatelji se je končal v poznih nočnih urah. Kar naenkrat smo vsi razumeli flamsko in flamci slovensko in to je tudi edino, kar bom o tem dogodku povedal. Zahvala družini de Beuvell in članom flamskega društva za čudovito pogostitev.

Obisk vrtnarije s pušpani (in tisami) in vrtnarije z bambusi (tudi hortenzijami in drugo drevnino) nas je popeljal v čudoviti svet teh rastlin. Lastnik prve vrtnarije Didier nas je vodil po nasadih in nam pokazal različne sorte pušpanov. Še posebej zanimive so bile osnovne vrste, ki prihajajo iz Azije in jih sedaj uporabljajo v križanjih za vzgojo novih odpornih sort. Vrtnarija, ki smo jo obiskali v bližini nam je predstavil lastnik gospod Oprins. Poudarek je dal na tehnologijo vzgoje in uporabe bambusov selekcijo hortenzij (med njimi najnovejša H. aspera 'Hot Chocolate' – srebrna medalja na Plantariumu 2012) in meristemski laboratorij in rastlinjak (40.000 m2), kjer rastline vzgajajo za prodajo. Ko sem gledal vso to tehnologijo in vzgojo, se kar nisem mogel otresti občutka, da smo tudi vrtnarji (ali vsaj majhen del) že stopili s svojo vzgojo v 21. stoletje.

Ste že slišali za ime vrtnarije: Najmanjša vrtnarija v Zundertu? Tudi sam nisem slišal zanjo, čeprav sem se tam vozil mimo pri vsakem obisku tega čudovitega mesta. Vrt, ki je ob mikro rastlinjaku (če ga primerjam s predhodnima dvema vrtnarijama) nosi ime Geesthof, je urejen in v njem smo občudovali redke in nenavadne rastline. Služi tudi kot matičnjak, kjer lastnik reže potaknjence. Urejen vrt brez plevela z točno določenim mestom za vsako rastlino, ki raste v njem. Obisk vrta se je sprevrgel v tekmovanje kdo bo nakupil več redkih rastlin, ki jih lastnik vzgaja. To je bil tudi zadnji dan našega druženja z Belgijci. Slovo je bilo težko vendar so dogovori za nov njihov obisk pri nas že stekli.

Obisk Plantariuma nam je pokazal, da pri vzgoji rastlin ni omejitev. Novitete, ki so bile predstavljene, bodo v prihodnosti našle svoje mesto v marsikaterem vrtu. Ali so vse te nove rastline dobre in ali bodo prenesle vrtne razmere, bo pokazal čas. Bojim se, da bomo kmalu iskali stare dobre sorte rastlin tako kot sedaj marsikdo išče vse te čudežne novosti. Vedno bolj se uveljavljajo začimbnice in dišavnice vzgojene v velikih vrtnarskih obratih, proizvodnja se seli v Afriko in na Kitajsko (nizka ekološka zavest in delovna sila). Nič kaj rožnata slika za vrtnarja, ki se ukvarja z rožicami.

Ogled Floriade 2012, ki mi je bila za razliko od prejšnje prav simpatična. Veliko zelenih površin, domiselno zasajene nabrežine, vzorčni vrtovi. Nekateri so bili na njej že tretjič, a še niso videli vsega. Sam sem si na začetku zastavil, kaj me zanima in želim videti, tako da sem si med obiskom lahko privoščil kavico in občudoval obiskovalce v njihovem drvenju od prizorišča do prizorišča. O Floriadi je bilo na naši strani že pisano (ga. Marina) zato si za kaj več vtisov preberite v njenem sestavku.

Na poti domov v nedeljo smo se ustavili še pri dveh vrtnarjih. Werner Simon s staro družinsko vrtnarijo s starimi sortami in redkimi vrstami rastlin. Sarastro z lepimi sadikami trajnic in nakupom zadnjih sadik.

Za uspešen izlet, ki je za nami se zahvaljujem Janku za vino, srajce in knjige, Karin za kontakte v Himmelreiku, Vladu za potrpežljivost in za varno vožnjo. Hvaležen sem družini de Belder, da nam je dovolila ogled svojega parka in hiše. Nazadnje, a najbolj pomembna zahvala, gre vsem potnikom, ki so se udeležili izleta in dobrohotno odpuščali napake v organizaciji. Hvala tudi Flamskemu kraljevemu dendrološkemu društvu za gostoljubje in vodenje po vrtovih in parkih.

Besedilo:
Gorazd Mauer

Fotografije: Marina Herman-Planinšek