Za nas plevel, za Belgijce pa ...

Skupina belgijskih dendrologov na obisku vrta Gorazda Mauerja.

Skupina belgijskih dendrologov na obisku vrta Gorazda Mauerja.

Na belgijskih vrtovih so trenutno najbolj aktualne travniške rastline, ki jih pri nas nemalokrat obravnavamo kot plevel.

Na belgijskih vrtovih so trenutno najbolj aktualne travniške rastline, ki jih pri nas nemalokrat obravnavamo kot plevel.

Na povabilo Slovenskega društva za kulturo vrtov in narodno zbirko rastlin (SVZ) so deželo na sončni strani Alp nedavno obiskali člani Kraljevega dendrološkega društva iz Belgije, z namenom, da bi pobliže spoznali raznolikost pokrajin in bogastvo rastlinskih vrst v Sloveniji.


Belgija spada med države z izjemno bogato zgodovino in ugledom na področju hortikulture in dendrologije (dendrologija je nauk o drevju in drugih lesnatih rastlinah). Pred dobrim tednom se je v Sloveniji na štiridnevnem obisku mudilo devet članov belgijskega Kraljevega dendrološkega društva, ki vsako leto odpotujejo v kakšno zanimivo državo in v naravnem okolju ter na vrtovih opazujejo in preučujejo raznolikost rastlinskih vrst. Predsednik SVZ Gorazd Mauer nam je pojasnil, da so v štirih dneh belgijske dendrologe popeljali po različnih delih Slovenije, zlasti po neobljudenih in turistično manj raziskanih delih, torej na Raduho, v Julijske Alpe, kjer je moč opazovati številne avtohtone rastline, na Boču so si ogledali naravno rastišče velikonočnic in v Žičah rastišče žičkega grobelnika. Mauer poudari, da ga je najbolj presenetilo, da so rastline, ki jih pri nas označujemo kot plevel, Belgijci najbolj božali in občudovali.

Drugačna vrtna kultura

"Razlog za navdušenje nad navideznimi pleveli je ta," pripoveduje Didier Hermans, "da si v Belgiji že vrsto let prizadevamo za vračanje k naravi. Opažamo, da je glavna razlika med belgijskimi in slovenskimi vrtovi ta, da Slovenci poskušate kultivirati vrtove, vanje zasajate iglaste grmovnice in hoste, medtem ko pri nas te rastline niso več aktualne in jih ljudje preprosto ne kupujejo več. V belgijske vrtove vnašamo rastline z naravnim videzom, najbolj priljubljene so trenutno prav travniške rastline, ki jih je pri nas v naravnem okolju vedno manj, ponekod jih praktično ni več. V Sloveniji pa jih imate na nekaterih rastiščih še v izobilju, zato je pomembno, da jih ohranjate."

Možnost razvoja Slovenije

V Belgiji si lastniki prizadevajo, da so zasebni vrtovi videti čim bolj naravni. Kupujejo tako rekoč rastline, ki bi jih v Sloveniji imenovali plevel. Nasploh v Belgiji ljudje veliko denarja vložijo v ureditev okrasnega vrta, medtem ko zelenjavnega vrta, brajd in sadnega drevja ob hišah že kakšnih 25 let nimajo več. Zato se jim je zdelo nadvse zanimivo, da pri nas ohranjamo tradicijo gojenja domače zelenjave in sadnih vrst. Belgijski dendrologi menijo, da bi bilo za Slovenijo kot državo v razvoju zelo dobro, če bi postala bolj aktivna v ohranjanju neokrnjene narave. Prednost naravnih lepot bi po njihovem mnenju morala bolje izkoristiti tudi v turistične namene, saj je za tujce, ki jim je narava všeč, Slovenija čudovita dežela velikih možnosti.

Jasna Marin (Večer, Kvadrati, 18. julij, 2011)
(objavljeno z dovoljenjem avtorice članka)