Jutini vrtovi

Za današnje predavanje sem izbrala nekaj svojih vrtov iz katerih je mogoče izluščiti bistvo mojega načrtovanja vrtov. Žal bo brez fotografij, ki se jih je sicer v vseh teh letih nabralo veliko, a za njihovo pregledovanje in izbiro se nisem mogla odločiti, morda pa kdaj drugič…. Res je tudi, da je fotografiranje vrta zahtevno strokovno delo, saj se z lepimi detajli ne more ponazoriti niti bistva vrta, niti njegove raznolikosti, ki jo v vrt vnašajo letni časi. Tudi vnema naročnikov velikokrat pojenja z leti, spremenijo se načini življenja, prioritete, kar se na vrtu močno odraža.

Po osnovni izobrazbi sem diplomirani inženir arhitekture. Po diplomi sem preživela nekaj let v Beogradu in v Srbiji. Ob načrtih za gradnjo in izgradnjo hiš sem veliko časa preživela ob vznožju balkanskega pogorja in v nepoznanih srbskih pokrajinah. Njihova neraziskana lepota me je prevzela.
Ko se je vojna vihra polegla, me je prof. Jeglič povabil za asistenta na oddelku za vrtnarstvo in pejsažno arhitekturo Biotehnične fakultete v Ljubljani. Prof. Jeglič je takrat tudi prevzel vodstvo za obnovo opustošenega parka v Volčjem potoku, ki je pripadel fakulteti. Delo v Arboretumu je bilo zame novo, polno novih izzivov na meni neznanem področju. Morala sem začeti od začetka, od tehnike vrtnarjenja do zgodovine vrtnarstva in nastajanja vrtov. Dosti sem vedela le o botaniki in znala sem risati načrte. Rada sem imela naravo, delo v njej in se učila od narave. Vse mi je bilo v veselje in srečo in delo v Arboretumu mi je za vse dalo dobro osnovo, trdno voljo in vztrajnost do premagovanja težav pri delu.
Po odhodu iz Arboretuma sem dobila delo pri obnovi parka Vile Tartini v Strunjanu. Z vnemo sem se lotila še izpopolnjevanja znanja o mediteranskih vrtovih in zakonitosti sobivanja z naravo.
Sploh sem si želela izpopolniti svoje znanje tudi v drugih deželah, a mi je ostalo le zbiranje znanja iz knjig, ki so opisovale in mi odkrivale neznane vrtove, stare in nove. V njih sem našla nasvete in napotke za dobre načrte vrtov in iz vsega učenja o vrtnarjih je ostal odgovor, da vsak vrt potrebuje načrt. Za načrt so potrebni podatki o prostoru, njegovi legi, smereh neba, o zemlji, namembnosti. Upoštevati je treba predvsem posebnosti narave, ki obdaja prostor, združbo rastlin, znanje o botaniki. Vrtna umetnost je najbolj težko opredeljujoča zvrst umetnosti. Lepota v dinamičnosti različnih vrst rastlinstva je nekakšna srečna simbioza vseh pogojev za uspeh in lepoto vrta. Članstvo v družbi Royal Gardens Wisley in pa v British Iris Society mi je pomagalo, da se mi je izpolnila želja videti mnoge znane vrtove in ti obiski so mi potrdili spoznanja, da je potrebno znanje o združbah rastlin v sožitju z naravo. Vrt, ki ga na novo urejaš, ustvarjaš, se mora ujeti z obdajajočo naravo, da je slika popolnoma skladna. Vsak, še tako majhen odklon od načrtovane podobe vrta lahko spremeni vso podobo in izniči vso skladnost vrta in pokrajine, ki ga obdaja.

Zdaj bom se malo dlje ustavila pri posameznih sklopih mojih vrtov.
Prvi, kot rečeno je bil park Vile Tartini.

 

Vila Tartini

Park Vile Tartini v Strunjanu je bil leta 1953 močno zaraščen. Ni bilo vidne nobene zasnove o ureditvi in zasaditvi parka. Park je bil videti kot ena sama gošča, makija, gmota lovorjev, viburnumov (Viburnum tinus), sem in tja so se iz goščave še dvigali stari borovci, vrhovi zimzelenih magnolij in kupole pinij. Iz prepletenih vej lovorja se je včasih pokazala sled poti in se odprl pogled na modro morje. S čiščenjem goščave in sajenjem novih dreves, ceder različnih vzgoj in velikosti, postavitvijo nove pergole na pečini nad morjem, ki so jo ovijale novo posajene dišeče popenjave vrtnice so se odpirali novi prostori. Ves prostor ob morju je postajal izjemno lep in čaroben. Do konca izgradnje nove stavbe in postopnega čiščenja goščave je bilo dovolj časa za učenje in izpopolnjevanje o mediteranskih in italijanskih vrtovih. Skušala sem najti rešitev za oživitev vrta, saj je vrt potreboval načrt, ki mu bo dajal trdnost, neke vrste nadomestek narave, takšen načrt, da bo park ponovno zaživel - in to sem naredila. Bil je moj prvi načrt, ki je po treh letih rabe sicer bil popolnoma uničen in zmečkan (ni ohranjen), sama pa se ga zelo dobro spominjam.

V naslednjih letih sem se še pogosto vračala k mediteranskim vrtovom, več jih je nastalo v Portorožu.

Stare vile z vrtovi ob morju in po brežinah nad Portorožem se v ureditvi vrtov ne razlikujejo od starih istrskih hiš, raztresenih po pobočjih.
Tudi novo urejeni vrtovi nadaljujejo vpliv ureditve in zasaditve italijanskih vrtov.
Obdržala sem avtohtono rastlinstvo. Rožmarin, lovor, Viburnum tinus, perunke, avkube, kamelije in vrtnice. Med borovcem, cipreso, cedro, divjim kostanjem, zimzeleno magnolijo, japonsko nešpljo so lagoerstremije, albicije, fotimije, lesnate potonke, judeževa drevesa, mirte, plumbago, juke. Nizke japonske azaleje, razne vrste drobnolistnih bršljanov najdejo običajni prostor v velikih glinenih loncih, ki so zelo zaželeni za okras vrtov. Enako pergole (kamnite in železne) ob katerih se vijejo stare popenjave vrtnice. V travnatih legah in gredicah zelo zgodaj zacvetijo bergenije, narcise, vijolice, sledijo botanične hijacinte, muscari, pozneje tla pokrijejo suhocvetnice, belo cvetoči luki, zelo priljubljeni enoletni ostrožniki, potonke in ceratostigme, ki nadomeščajo travo.

Potem omenjam majhne vrtove, ki so dolgo časa predstavljali edina naročila, saj so večji kompleksi le redko nastajali oziroma imeli le redko večje ambicije glede svoje zunanje ureditve.

 
Murgle, Koseze, Galjevica

Nova naselja okoli Ljubljane, Murgle, Koseze, Dravlje, Galjevica so bila načrtovana z zelo majhnimi parcelami, z več kot polovico za stanovanjsko hišo. Ker je glavna želja lastnikov zelena trata in terasa pred dnevno sobo, sem preostali prostor zaprla z mejo iz tise v sožitju z zimzelenimi rastlinami, rododendroni in barvitimi mini kresnicami. Če ostane še kaj prostora, ga zasedejo hoste, praproti in gozdne kresnice. Za senco poskrbi običajno drevo, breza ali javor, okrasna češnja, cercidifil. Zidane meje med posameznimi parcelami obrašča vinčijeva trta, glicinija ali plezajoča hortenzija, ki se rada potegne tudi po trati. Negovano trato obrobljajo, če je le dovolj prostora, pritlehne, nizke azaleje in čebulnice, tulipani, narcise, ki zarastejo podrast pod mejo. Marsikdo si je zaželel tudi vode, mini bajerje obkrožajo ločje, vodne in japonske perunike, sredino olepša šop lokvanja.
Le malo lastnikov pa si želi negovano travo posuto s krokusi, marjeticami in zvončki.


Drugače je bilo pri vrtu na obrobju koseškega bajerja, kjer so lastniki želeli, da bi bil vrt urejen v skladu z okolico. Tako je nastal večji bajer, malo jezero, ki se je razlilo do terase pred stanovanjem in zavzelo do mejnih robov skoraj ¾ celotne površine parcele. Udobna, široka lesena brv povezuje teraso, vrt in izhod iz vrta v prikupno celoto. Preostala tla – zemlja - je gosto posajena z rastlinjem za mokra tla. Tako je vsak košček vrta privlačen v vsakem letnem času. Nežna lepota spomladanske rasti zvončkov, zelena preproga nizke plazeče pijavčnice iz katere poganjajo botanični tulipani. Žive barve vseh vrst primul se skladno in v sožitju razraščajo z azalejami. Del obrobja s sosednim vrtom obrašča dišeča okrasna brogovita v družbi stebraste tise, rododendrona izpod Gorjancev, vse iz bršljanaste podrasti.
Konec vrta, z izhodom, je poudarjen s slikovito oblikovanim japonskim javorom.


V zadnjih dvajsetih letih se je pojavilo vse več zahtevnih prostorskih ureditev velikih površin, želja po urejeni krajini, ob večjih stanovanjskih kompleksih, prav kot nasprotje poprej majhnim vrtičkom izobražencev v stanovanjskih soseskah ali ob vikendih.
Spet začenjam z Mediteranom.


Posestvo v zaledju obale

Gričevnato pobočje na jugovzhodni do jugozahodni strani obale portoroškega zaliva zaobjema del celotne površine prostora. Se potem potegne na zahodno stran in konča pod vrhom hriba nad Lucijo.
Z urejanjem parcele smo začeli pred šestnajstimi leti, meri okrog 14 hektarjev in še ni v celoti urejeno.
Delno opuščeni vinogradi posestva so se menjavali z zatravljenimi lehami zemlje z zelo razraščenim robidovjem. Le poti so nekako povezovale vso površino v celoto. Prva želja za ta prostor je bila pridelovanje zelenjave za prodajo. Danes to površino prekriva mnogo oljčnikov. Le v sredini pobočja so tri terase namenjene za ureditev vrta. Cvetoč otok sredi oljčnikov je zaščiten pred burjo z visokimi cipresami, a na široko odprt na jug, za pogled na morje.

Vrt je načrtovan na treh terasah:
Prva je srednja, dovolj prostrana, a tlakovana terasa s staro istrsko hišo pod veliko mogočno, staro murvo namenjena oddihu, druženju in pogledu urejenosti sedanjega stanja okolice in neskončno lepim razgledom na morje in vse strani neba. Kamnito stopnišče se izvije na spodnjo teraso. Vznožje škarpe ščiti vrsto citrusov pred hudim mrazom.
Druga, zgornja, senčnata terasa je dostopna iz nadstropja hiše. Načrtovana je kot pravi mediteranski vrt. Gosto posajeni grmiči rožmarina, sivke, pelina in flomisa se prelivajo in bohotno razraščajo med parkovne vrtnice in družijo z manjšimi skupinami vseh vrst perunik. Posamezno rastoča drevesa v trati se razraščajo v družbi pisanih grmičev in trajnic. Skladnost barv cvetoče albicije, jagodičnic, magnolij in fedžoje se prijetno odraža od temne zelenine zimzelenega hrasta, arizonske ciprese in vitkih visokih cipres.
Slikoviti ruji in dobro oblikovana drevesa malega jesena zapirajo ta intimni vrt. Ko bo popolnoma urejen in končan, bo tu najbolj priljubljeno zavetje v hudi vročini.
Zadnja, spodnja terasa je najširša in najbolj zanimiva. Na njej sta postavljeni dve, različno urejeni skupini. Eno sestavljajo strogo oblikovane, rezane, zimzelene grmovnice (pušpan, lonicera, rožmarin, sivke) različnih okroglin in velikosti. Skupina je zgoščena na obrobju med nižje krogle. Te se prepletajo s citrusi, z gaurami, bele špajke se razraščajo med plazeče sorte ceanotusa, ki poskuša prekriti preprogo iz materine dušice in suhocvetnic. Slikovite verbene se vijejo izpod pušpanovih krogl navzgor.
Drugo skupino sestavljajo pušpani, lepolistna fotimija, nizko rastoč hibiskus, razpostrta panešpljica kot podrast, rdečelistni češmini in oblikovane oblike nizkega pitospora. Iz te razvejane skupine se dvignejo stebrast gaber in ciprese. Ob robu oporne škarpe, v bližino grede z raznimi sivkami je razpotegnjena enaka vijuga kot na sosednji skupini, le da je ta polna starih sort maslenic, medtem ko je vijuga na sosednji strani gosto porasla z avtohtonimi ilirskimi perunikami. Vsi robovi škarp so obraščeni s plezajočimi rožmarini. Iz roba škarp se izvijajo dolgi poganjki in se potegnejo v travnato teraso, ki jo krasi ostanek slikovitega stoletnega oljčnega gaja.
Zanimiva je povezava tretje terase s potjo, ki veže oljčnike z načrtovanim vrtom in se zlije v celoto. Konec, obrobje vrta bo zaključeno z velikimi skalami, izkopanimi iz vrtnih tal. Mednje bodo posajene posamezne skupine ognjenega trna, v družbi brinov, lovorov, trav, juk in palm. Ta nasad se bo pridružil pinijam na koncu skupine ceder in se končal s pampaškimi travami in kanelami na drugi strani.
Obrobni redek gozd hrastja in pravega kostanja na vrhu posestva, se razgubi med brnistro, starimi mandljevci, češnjami, figovci in kakiji v majhnem sadovnjaku.


Naslednji, prav tako obsežen vrt imenujem Gozdni rob

Vrt se razprostira v Zasavju, na veliki površini, brežini od doline do vrha hriba.
Pod vrhom hriba sem v že izsekan bukov gozd sadila več macesnov in večjo skupino jerebik ter nekaj rododendronov izpod Gorjancev (Rhododendron luteum), gozdni rob pa se širi na vse strani brežine. Levi oster rob je učvrstilo gosto rastje rese in vresa.
Ob nasprotni strani brežine rastoč bukov gozd zaustavi širitev potoka, ki priteče od zgoraj. Obraščen z nizkim vrbovjem in gozdnim kresničevjem se izvije iz bližine gozda in v vijugah izgubi na spodnjem travniku. Vsa rahlo poravnana brežina, se izlušči in poravna v prostor za počitek, ki ga obdaja venec modrocvetočih hortenzij. Brežina se nadaljuje, prostor je obdan z vrtnimi kresnicami, trobenticami, žafrani in zvončki. Dobro speljane stopnice pripeljejo gozdni rob v spodnji vrt.

 

Vrt v Žireh

Če je bil Gozdni rob hitro izpeljan projekt pa je vrt v Žireh rezultat mnogih sprememb v dolgem obdobju.

Stara kmečka domačija z gospodarskim poslopjem stoji ob cesti Žiri - Idrija, takoj za mostom čez reko Soro. Čista Sora se je včasih vijugala po opuščenem, zanemarjenem zatrepu med hribom Žirk in med lokami proti Poljanski dolini. Tak moker kos zemlje je bil prvi prostor za vrt. Majhen, le nekaj kvadratnih metrov, urejen vrt z mlako je bil ograjen z vrbovo živico, takoj za hlevom ob gospodarskem poslopju in posajen z malo trajnic in drevesom (taksodij).
Po prestavitvi Sore iz močvirne ravnice v ozek kanal in po večkratnih nakupih zemlje, se je površina za vrt povečala. S tem je bilo povezano tudi večkratno načrtovanje vrta.
Divje češnje, črni trni, ki so preraščali lehe zemlje po bregovih Žirka so bili neverjetno lepi. Prevzeli so me, zato sem jih vnesla v novi načrt skupaj z ostalim drevjem, predvsem lesnikami, ki uspevajo v enakih razmerah. Izbrala sem različne javore, naše, avtohtone, javore iz različnih dežel. Močvirske hraste zaradi visoke podtalnice, tudi močvirsko cipreso, ambrovce s čvrsto obliko debel in drobno nacefrano listno bukev z nižjo rastjo. Marsikateri sejanec iz gozdov ali vrtnarij je prav tako odrastel v vrtu. Od grmovnic prevladujejo vse vrste viburnumov, predvsem zaradi dobre rasti, lepote cvetja in zimzelenega listja. Nepozebe se počutijo dobro in lepo uspevajo, tudi grmaste vrtnice, Rosa multiflora ter bodike, tu so celo doma.
Pomlad je pozna, zato se trate, travniki in loke pozneje okrasijo s cvetjem. Polne so ozimk, rumenocvetočih vetrnic, žafranov, vseh vrst narcis in travniških penuš.
Poleti travnike pobarvajo rožnate kukavičje lučice in razni grintovci. Povsod je navzoč regrat.
Izpolnjeno željo, ustreči sosedom s potjo čez parcelo, predstavlja pot, ki teče preko vse parcele in jo prereže na dva dela. Sedaj je zasajen drevored z močvirskimi hrasti, zaradi visoke talne vode. Levi del je postal osrednji del vrta, desno stran naj bi napolnila voda, vendar zaradi regulacijskih del reke Sore izvedba ni bila možna. Na tem slabem travniku je sedaj nastala risba z rastlinami, Tomažev znak sonce in luna. Sončna in lunina stran sta pokriti s stotinami rastlin krvomočnic (Geranium macrorhisum). Sončni žarki so izbrani za rast zelišč, lunine megle pa kot gredice zasajene s prekrivajočim zdravilnim rastlinjem. Ob drevoredu se vijuga ozka zasaditev zimzelena, sem ter tja večkrat razširjena s prosto rastočim večjim grmom pušpana. Izlije in konča se v gaju, polnem različnih vrst hortenzij.
Gozdni rob in zahodna meja - Iz Žirka potegnjen izgled rastlinja s črnim trnom in gabrovjem se tudi ponovi s posaditvijo črnega trna, gabra, kot rob meje. Ta se razširi z jelševjem v močvaro, pokrito z vodoljubnimi travami, trstjem, ločki in velikimi mlečki.
Konča se v suhih tleh s šopi miskantov.
Gozdni rob je sprva poln trav carexa, med brezami so tla prekrite s šopi črnega in orientalskega teloha, jetrniki, pljučniki in visokimi prepletajočimi krvomočnicami.
Osrednji prostor je razgibano oblikovan. Višina zemlje raste, valovi, se niža in spusti v bajer. Nizek lesen mostiček povezuje vse skupine trajnic v lepo zaraslo obraščeno obrobje, ki razgiba grede trajnic. Senčne predele poudarjajo nizke zimzelene in listopadne azaleje, rododendroni, vrtne kresnice, hoste in praprot (onoclea). Vodoljubne rastline se razraščajo v vodo. Višje trajnice - potonke v družbi orlic, s podrastjo vseh vrst krvomočnic in nizke vrtnice se dvigajo iz gred, razgibanih oblik, nato se razdelijo v široke trakove po trati, vse do osrednjega prostora vrta.
Osončeni predeli velike obrobne grede trajnic so polni vseh vrst maslenic, avtohtonih travniških in vrtnarskih vzgoj, vseh barv floksov (plamenk) v družbi okrasnih trav in nepogrešljivih krvomočnic.

Vhod na vrt je sedaj zaradi popravila mostu čez Soro in asfaltiranja razdrt in čaka na obnovo po končanju del na cesti.


Konec

Načrtov vrtov in njihovih izvedb je veliko. Okoli 500. Minila so tudi leta med prvimi izvedbami in zadnjimi. Menjali so se lastniki, marsikateri novi lastnik je prejšnji vrt preuredil po svojih željah in potrebah.
Zakaj mislim, da so moji vrtovi drugačni od splošnega vedenja o vrtovih? Skoraj vsi moji vrtovi so nastali v močni navezavi na okolico, v katero so postavljeni. Malo je eksotov, ker je naša flora zelo lepa in enkratna v našem okolju. Tu in tam se sicer priseli kakšna tuja rastlina, ki v povezavi z našo ustvari poudarek ali veselje in je v zgled, da tudi taka povezava ni moteča.
Vsaka naša pokrajina ima svoje posebnosti in te poskušam vključiti v vrtove, ki v tej pokrajini nastajajo.
Če je vrt že narejen, upoštevam rastoče rastline, poiščem lepe poglede tudi po vrtu in preko njega po pokrajini v okolici.
A kljub še tako popolnemu načrtu, se v vrtu odraža odnos lastnika, ki ga ima ali nima do sprememb v vrtu, kot so suše, poplave, itd., odnosa lastnika do negovanja, obrezovanja, omejevanja rastlin, odnosa do živih bitij, do ekologije vrta. Vrt je treba znati videti, ga opazovati in znati z njim živeti. Načinov in možnosti pa je nešteto. Načrt je le prvo dejanje, ki nam to omogoči.


Juta Krulc (besedilo objavljeno z avtoričinim dovoljenjem)

Foto: Sonja Mohorič in Tanja Planinšek
(več fotografij si lahko ogledate v foto utrinkih)