Na krokarjevi jasi - v sožitju z naravo

V sredo 16. marca sta nam v predavalnici Botaničnega vrta v Ljubljani Alenka in Samo pripravila prijeten in lep večer s predavanjem o njunem vrtu 'Na krokarjevai jasi – v sožitju z naravo'. Zelo dobre fotografije motivov in rastlin z njunega vrta je iz ozadja spremljalo petje in ščebetanje ptic.

Simbol vrta, ki se nahaja na 550 m nadmorske višine in je začel nastajati pred desetimi leti iz naravne jase, sta dva simpatična krokarja.

Leta 2000, ko je bil vrt v svojih povojih, Alenka in Samo nista poznala niti rastlin, niti vrtov kakor tudi njihovih lastnikov po Sloveniji. Načrtno sta začela urejati vrt leta 2003. V začetku sta sadila rastline kar v obstoječo zemljo, ki pa je bila slaba, zato sta jo pozneje odstranila in pol metra na debelo navozila novo, dobro zemljo.

Značilnost vrta je, da ni ostre meje med vrtom in gozdom, ki ga obdaja, kar izgleda lepo, je pa težko vzdrževati.

Prvi načrtno urejeni del vrta je bil ribnik. Kmalu sta ugotovila, da je dovolj velik, da se sam čisti. Ribnik je naravno obraščen. Rastline se same sejejo, zato je izgled vsako leto nekoliko drugačen. Ob njem so posajene komaseje in praproti v njem pa lokvanji.

Na sončnih gredah, ki se nahajajo poleg ribnika, poskušata usklajevati različne barve cvetov od modre, bele do rdeče. Rastline so usklajene po višini in strukturi. Okoli gred so travne površine in tlakovana potka, ki omogočajo prijeten sprehod in opazovanje vseh posajenih rastlin.

Pomlad v vrtu je zaradi nadmorske višine kratka in se kmalu prevesi v poletje. Kmalu za spomladi cvetočimi rastlinami zacvetijo v sončnih gredah orientalski maki.

Heleniumi so zvezde poletja, saj so zelo opazni in skromni ter ne rabijo veliko vzdrževanja. Čez poletje cvetijo v gredah še ameriški slamniki in maslenice. Nekaj je posebnih vrtnic, ki ne rabijo oskrbe s škropivi, saj je v okolju dovolj ptic in drugih živalic, ki po naravni poti pospravijo škodljivce. V sončnih gredah so tudi kadulje in špajke, ki se same sejejo. Tu so še bodoglavec in ostrožnik, ki se v teh gredah odlično počuti. Prav posebne pa so baklaste lilije.

V jeseni pridejo do izraza jesenske vetrnice, persikarije, jesenske astre, še posebej pa so opazne trave, ki se do jeseni že polno razrastejo. V tem času se tudi gozd, ki obdaja vrt, odene v prelepe barve. To je tudi čas, ki je še posebej ljub Alenki, saj se rastline na vrtu pobarvajo v svoje posebne barve. Jesenka slana spremeni vrt v pravljično deželo. Rastlin na vrtu v jeseni ne porežeta, saj nudijo preko zime v snegu in srežu lepe prizore in strukture.

Samo nam je predstavil senčni del vrta, mahovnjak in skalnjak. V skalnjak, ki je urejen iz velikih in lepih kamnov, je posajenih nekaj izbranih rastlin. To je okolje za rastline, ki zahtevajo posebne rastne pogoje. Tu lahko občudujemo alpski zvonček, dimek, mak, zvončnice, netreske, saksifrage, nekaj japonskih javorjev in še nekaj drugih rastlinic. Skalnjak je še posebej lep v jeseni, ko se obarvajo japonski javori, v ozadju ob gozdnem robu pa ruji.

V senčnem delu vrta prevladujejo hoste, kavkaške spominčice, pljučniki,… V poznem poletju prevladujejo plamenke in dresni. V tem delu najdemo našo močvirsko orhidejo, preobjede, ki jih imajo še posebej radi čmrlji, je pa gotovo ena od najbolj strupenih rastlin na vrtu.

Tam kjer je sedaj mahovnjak sta odstranila rušo, dodala dobro zemljo in jo pokrila z mahom. Prehod med mahovnjakom in gozdom deluje zelo naravno. V spodnjem nekoliko bolj ravnem delu so trilijumi, pljučniki, telohi, jetrniki, anemone, tevje, pasji zob, dvolistne morske čebulice, primule, kukavice. V zelo senčen delu pa so srčki, lepi čeveljci in vulfenije. Tu so še rastline, ki so še posebej opazne v jeseni: žabje lilije, liriope, arizeme, podofili z lepimi vzorčastimi listi, ciklame,…

Pozimi so prave zvezde vrta okrasne trave, ki so še posebej lepe okrašene s snegom. Snegu najbolj kljubujejo hermelike.

Ker je pozimi zelo veliko snega v vrtu ni zimzelenih rastlin, ker bi jih sneg polomil.

Ob koncu predavanja sta Samo in Alenka poudarila, da sta predstavila le del rastlin, ki uspevajo na vrtu in da imata vrt predvsem za uživanje. Povedala sta tudi, da vrt deluje tako bujno zato, ker so v vrtu rastline, ki tu dobro uspevajo in da se z rastlinami, ki ne uspevajo dobro, ne mučita.

Obema želim, da bi v svojem posebnem vrtu še naprej uživala, tako kot smo vsi ob njunem predavanju.


Zapisala: Marina Herman-Planinšek

Foto: Alenka Gorza Jereb, Sonja Mohorič

(več fotografij si lahko ogledate v foto utrinkih, predstavitev vrta pa tukaj)