Begonia (Begonija)

Begonia grandis

Begonia grandis

Begonia grandis ssp. evansiana

Begonia grandis ssp. evansiana

Begonia grandis na rastišču (typ 1)

Begonia grandis na rastišču (typ 1)

Begonia grandis (typ 2)

Begonia grandis (typ 2)

Listi in cvetovi

Listi in cvetovi

Površina listov

Površina listov

Spodnja stran listov

Spodnja stran listov

Vsi jih poznamo kot lončnice ali balkonsko cvetje. S svojimo cvetovi in listi, nas razveseljujejo celo leto.

Rod spada v družino Begoniaceae in je eden največjih rodov cvetnic. Obsega 1480-1900 vrst. Vrste rastejo po celotni obli z izjemo Evrope. Večina vrst, ne pa tudi vse, so toplotno zelo zahtevne rastline, ki ne preživijo naše zime. Za vse vrste je značilno, da imajo moške in ženske cvetove na eni rastlini. Prepoznavanje med njima je enostavno: v času cvetenja ima ženski cvet zadaj trikotno plodnico v kateri se razvije seme. Moški cvetovi imajo veliko prašnikov, ki so pri polnjenih sortah preobraženi v cvetne lističe. Vse vrste imajo zelo drobno seme, v 1 g semena je lahko preko 20.000 semen.

Zaradi velikosti rodu in vrst v njem, kakor tudi zaradi medvrstnega križanja, pri najpomembnejših skupinah ne govorimo o vrstah temveč o skupinah rastlin. Skupine imajo zapleteno gensko strukturo, kar lahko vidimo pri najpogostejši predstavnici rodu Begonia x semperflorens.

Razmnožuje se jih na različne načine:

  • s semenom (vednocvetoča skupina),
  • vegetativno z delitvijo,
  • potaknjenci (listni, stebelni),
  • bulbili in
  • v zadnjem času z meristemskim tkivom.

 

Najbolj poznane so sledeče skupine (ne vrste):

Begonia x semperflorens
Skupina ima množico sort in slovenskih imen - indijančki, človeško življenje, ribjeoke, trseki, ….  Skupina vednocvetočih begonij je nastala s križanjem različnih vrst. Za letnico rojstva lahko štejemo leto 1878, ko so skrižali B. cucullata var. hookeri z B. schmidtiana, nastali medvrstni križanec so potem križali z B. roezlii (vrsta ima temno rožnate in rdeče cvetove). Naslednja pomembna letnica je leto 1890, ko so v francoskem vrtu našli mutacijo z bakreno rdečimi listi in jo uporabili v križanju. 

Okrasna je tako v listih (zeleni, rdeče nadahnjeni, rdeči) kot v cvetovih (beli, rožnati, rdeči, enojni, polnjeni). Uporabljamo jo kot rastlino za večje nasaditve, zelo dobro se obnese na grobovih in javnih nasadih. Ima množico dobrih lastnosti, ki jih pričakujemo od rastline, vendar je na žalost enoletnica. Setev rastlin je zamudna in zahteva dobre oči, v 1 g semena je več kot 10.000 semen, ki so izredno majhna. Sejanci so majhni v velikosti glavice bucike. Življenjska doba je od aprila (če ni poznopomladanske pozebe) do prvih nizkih temperatur  jeseni. 

Begonia x tuberhybrida
Gomoljna begonija. Križanci so nastali z križanjem: B. boliviensis, B. cinnabarina, B. clarkei, B. pearcei, B. veitchii in B. dregei. Že ime pove, da razvije v zemlji gomolj, ki ga lahko ohranimo preko zime. Uporabljajo se kot posodovke in balkonske rastline. Razmnožujemo jih s setvijo (poredko), s potaknjenci spomladi in delitvijo gomoljev.

Begonia x rex
Listne begonije s katerimi krasimo notranje prostore in imajo dekorativne liste.

Begonia x dragonwind
Zmajeva krila so nova skupina križancev nastala s križanjem B. aconitifoliam in B. coccinea leta 1926. Prenese več sonca (ne pa tudi poletne pripeko opoldne) kot ostale skupine.

Vse naštete so lepe okrasne rastline, ki pa imajo eno (vsaj zame) veliko pomanjkljivost. Nobena od njih ni prezimna in uporabna, kot vrtna rastlina posajena na stalno mesto. Ob začetku urejanja vrta, sem naletel na begonijo, ki je po zatrjevanju lastnika popolnoma prezimna in je lepa v listih in cvetovih. Prav tako naj bi cvetela do prvega mraza, kar je bil zame pomemben podatek, saj v običajih vrtovih ni jeseni cvetočih rastlin (izjeme: jesenske astre, krizanteme,…).

Begonia grandis
Domovina je Kitajska, kjer so jo vzgajali že v 14. stoletju. V hortikulturo je prišla v 50. letih preteklega stoletja. Rastlina ima moške in ženske cvetove, ki se med sabo jasno ločijo. So rožnate barve veliki do 3 cm. Listi so svetlo zeleni veliki do 15 cm. S spodnje strani so rdeče nadahnjeni pri nekaterih tipih so spodaj temno rdeči.

V vrtu je vrsta preživela od leta 1995 brez vseh problemov. V sušnih vročih letih je bila po rasti nižja, vendar to ni vplivalo na čas in količino cvetenja. Rastišče je senčno in suho, sam sem je videl rasti v močni senci orehovega drevesa.

Begonia grandis ssp. evansiana (B. evansiana)
Po rasti in ostalih karakteristikah se skoraj ne loči od zgoraj opisane vrste. Razlika je le v spodnji strani lista. Pri tej podvrsti je list spodaj svetlo zelen. Velikost listov, barva cvetov in uporaba je enaka kot pri B. grandis.

V vrtu rastejo tri različne oblike B. grandis. Najboljša ima velike cvetove in liste. Cvet je večji od osnovne vrste, listi so temno zeleni in spodaj temno rdeči. V vzgoji jo imam pod imenom B. grandis 1. B. grandis 2 ima liste s spodnje strani rahlo rdečkaste z jasno izraženimi in temno rdeče obarvanimi žilami. Od prve se loči tudi po manjših listih in cvetovih. Tretja begonija je B. grandis ssp. evansiana, ki je tipični predstavnik vrste in je opisana zgoraj.

Vse tri so čudovite v senci, kjer uspeva le malo rastlin. So nezahtevne trajnice, ki razveseljujejo z lepimi listi in cvetovi. Primerne za saditev pod drevje in kombiniranje s hostami, praproti, fuksijami (prezimne vrste in sorte), lobodiko in drugimi.

V zadnjih letih in z odprtjem meja je prišlo v hortikulturo veliko novih vrst begonij. Kitajska s svojo pestro klimo je vir teh novih vrst. Nekatere so prav zanimive in uporabne tudi za naše razmere. Dostopnost teh novih vrst je še zaenkrat omejena, poznavanje prezimnosti je zanje pomanjkljivo, vendar se bo hkrati s širjenjem teh rastlin povečevalo tudi znanje in izkušnje o zimskem preživetju teh lepih rastlin.


Besedilo in fotografije: Gorazd Mauer
RIFNIK – vrt in rastline