Fuksije

Sajenje prezimnih fuksij

Sajenje prezimnih fuksij

Kljub temu, da so fuksije poznane predvsem kot rastline za krasitev balkonov in teras, to ne drži v celoti. Fuksije so tudi rastline, ki jih uporabljamo v vrtovih in zasaditvah, saj je kar nekaj vrst in sort prezimnih in primernih za našo klimo. Prednosti prezimnih fuksij je v času njihovega cvetenja. Cvetenje se prične v poletju in nadaljuje do pozne jeseni. Pravzaprav cvetove uniči prvi močnejši mraz in lansko leto (t.j. 2013) so cvetele rastline do sredine novembra.

Fuchsia je rod trajnic,  ki botanično spada v družino  Onagraceae (svetlinovke), v kateri so poleg fuksij še hortikulturno pomembni rodovi Oenothera (kjer je sedaj uvrščena tudi Gaura), Epilobium (kamor sedaj spada tudi Zauchneria).

Prve fuksije so bile dokumentirano prinešene v Evropo leta 1733. Tedaj so pripeljali F. coccinea in F. magellanica. Zaradi velikega števila vrst in še večjega števila sort in medvrstnih križancev, je rod razdeljen na skupine. Skupine se delijo glede na cvetove (barvo, velikost), rast (plazeča, pokončna, lokasta) in skupne botanične lastnosti (od katerih sta najpomembnejši skupini Quelusia in Procumbentes).

Ne glede na botanično pravilnost,  sem delim rod glede na prezimnost in odpornosti na mraz:

  • neodporne tropske fuksije,
  • odporne fuksije,
  • prezimne fuksije.

Za vse prezimne fuksije velja, da so zelo občutljive na nizke temperature in hitro pozebejo. Podatek iz katerega bi lahko sklepali, da so rastline občutljive na mraz in pri nas ne preživijo zime na prostem, je zavajajoč in pravilen samo za nadzemni del rastline. Če nadzemni del dobi poškodbe zaradi nizkih temperatur že pri -4 °C, listi pa so poškodovani pri 0 °C,   preživi podzemni del (koreninski vrat in korenine  do -15 °C).  Ta temperatura se za naše razmere res ne zdi nizka še posebej, če upoštevamo, da velja za območje korenin in kar je pri fuksijah še bolj važno, koreninskega vrata.

Če na kratko strnem zgoraj napisano se prezimne fuksije ločijo od ostalih:

  • na koreninskem vratu imajo veliko spečih očesc,
  • sadimo jih čim globlje da zaščitimo koreninski sistem.

Vrste, ki so odporne in primerne za našo klimo so:

  • Fuchsia magellanica

Od prenosa v Evropo je ta fuksija sodelovala v večini križanj z ostalimi vrstami. V hortikulturi je osnovna vrsta skoraj nedostopna. Čisto vrsto se najde v botaničnih vrtovih ali še boljše z nabavo semena z naravnih rastišč. Spada med najbolj na mraz odporne vrste. Zraste v naši klimi do 170-180 cm, listi so ovalni okoli 3-5 cm dolgi in 1-2 cm široki temno zelene barve. Cvetovi povešeni in razporejeni na lokastih vejah. Sorte nastale s križanjem spadajo med najodpornejše in v vrtu Rifnik tako preizkušam in občasno razmnožujem okoli 33 sort, ki se med sabo razlikujejo v višini rasti, barvi listov in cvetov. TZ 6b-7a.

Vrsta se zaradi svoje odpornosti uporablja za križanja in selekcije. Sorte, ki so nastale, se med seboj razlikujejo po barvi in višini, bolj odporne na zimo imajo cvetove podobne vrsti. Znan gojitelj mi je nekoč zaupal, da so sorte z ozkimi cvetovi zaradi večje prisotnosti genov F. magellanica boljše kot sorte, kjer je teh genov manj (a imajo lepše in večje cvetove).

  • Fuchsia procumbens

Vrsta prihaja iz Nove Zelandije. Ima najnižjo rast 5-10 cm in je plazeča. Listi so svetlo zelene barve, okrogli 1,5 cm v premeru. Cvet je nenavaden in prav nič ne spominja na cvetove poznanih fuksij. Zaradi nenavadne  barve venčnih listov, ki so rumeni (to je tudi edina rumeno cvetoča fuksija) jo v zadnjem desetletju uporabljajo za križanja. Cvetovi,  čeprav jih je na posamezni rastlini veliko, so zaradi plazeče rasti manj vidni. Oprašeni cvetovi naredijo temno vijoličast mesnati plod,  ki je zelo okusen sladek in sočen. V naši klimi je prezimna v TO 7a, zato je bolje, da jo zaščitimo. V vrtu, kjer raste, jo jeseni prekrije odpadlo listje pavlonije (Paulwonia tomentosa) in javorja (Acer palmatum 'Butterfly'), kar zadostuje za zaščito pred nizkimi temperaturami.

  • Fuchsia regia

Vrsta in podvrste prihajajo sicer iz Brazilije, vendar so odporne na našo klimo. Ima veliko vrstno raznolikost,  posamezne podvrste (ssp.)  se med sabo razlikujejo po višini rasti, barvi in obliki cvetov in lestov. Vrsta ima naslednje podvrste (ssp.):  Fuchsia regia subsp. regia, Fuchsia regia subsp. reitzii, Fuchsia regia subsp. serrae. Med naštetimi je zanimiva Fuchsia regia subsp. regia, ki ima vzpenjavo rast in lahko doseže nekaj metrov, vendar je v naši klimi to trajnica, ki vsako leto požene na novo. Vse tri podvrste v vrtu rastejo že več kot 10 let in so preživele vse zime. Poletna vročina in suša (še posebej leta 2003) vplivajo na rast in cvetenje.

  • Fuchsia hatschbachii

Vrsta ki je  redka v naših vrtovih. V vrtu je preživela zadnje tri zime (in poletja). Zanimivo je, da je bil leseni del rastline kljub mrazu nepoškodovan do –7 °C (pri Fuchsia magellanica poškodbe zaradi mraza na olesenelih delih nastanejo že pri -2 °C). Od vseh prej naštetih vrst je v naši klimi tudi najvišja. Ima ozke svetleče temnozelene liste in lepe vijoličasto rdeče cvetove.

Poleg opisanih vrst so po literaturi prezimne še: F. bracelinea, F. brevilobis, F. campos-portoi in F. glazioviana. V prihodnjih letih (in zimah) bom o njih lahko napisal kaj več, saj so v fazi preizkušanja in testiranja na našo klimo.

Za vse vrste in križance prezimnih fuksij velja nekaj preprostih pravil. To so:

  • Sajenje na stalno mesto naj bo spomladi. Le tako bodo rastline imele dovolj časa za vraščanje. Sajenje po mesecu juliju ni priporočljivo, saj je takrat prevroče in čas do zime je prekratek. Prepozno nabavljene sadike spravimo pozimi v svetel prostor, kjer temperatura ne pade pod 0 °C in jih sadimo v vrt spomladi. Sam se držim pravila (ne samo pri fuksijah), da mora rastlina (če je toplotno problematična pa še dalj) rasti na stalnem mestu vsaj 2-3 mesece, da preživi zimo.
  • Najboljše rastejo na prepustnih odcednih tleh, kjer se ne zadržuje stoječa voda. Posebej je to pomembno pozimi saj v mokrih zbitih tleh korenine zgnijejo in rastlina propade.
  • Sadimo globlje v zemljo. Vse prezimne fuksije imajo podzemne brste iz katerih spomladi poženejo. Globlja saditev zagotavlja več možnosti za preživetje rastline.
  • Pred prvo zimo jih zaščitimo pred mrazom. Rastlina, ki ni dovolj vraščena (zaradi pozne saditve, poletne suše), lahko propade. Zaščita se uporablja samo za prvo zimo, potem zaščita ni več potrebna. Kot zaščito v prvi zimi sam uporabljam smrečje ali borove veje. Posušene veje odstranimo spomladi.
  • Gnojenje skozi vegetacijo z počasi topnimi gnojili. Vse fuksije imajo rade dobro gnojena tla. V praksi sem ugotovil, da se dobro obnesejo tablete za gnojenje drevnine, ki počasi sproščajo hranila 2-3 leta.
  • Čeprav imajo fuksije rade senco, večina prezimnih fuksij potrebuje svetlobo. Za uspešno rast potrebujejo sonce vsaj pol dneva (polno sonce med 11 in 15 uro v poletnih mesecih povzroči ožige in poškodbe, zato se takšnim legam izogibamo). V vročih poletjih in v primeru suše cvetijo in rastejo manj kot je običajno. Z nastopom hladnejših dnevov (september, oktober) pa nadomestijo pomanjkanje poletne rasti z bujnim odganjanjem in cvetenjem.
  • Fuksije so dolgodnevnice in nastavijo cvetove in popke le, ko je dan daljši kot 12 ur. Ko so popki nastavljeni, cvetijo tudi v kratkem dnevu. Prav to je vzrok, zakaj prezimne fuksije, pričnejo kljub bujni rasti cveteti tako pozno. Cvetni  brsti inducirani poleti, pa se brez težav razvijajo do mraza, kljub kratkemu dnevu.
  • Prezimne fuksije so čudovite rastline, ki cvetijo do prvega močnega mraza. Če so pogoji ugodni naredijo temno vijolične plodove, ki so poleg dekorativne vrednosti tudi zelo okusni. Temno vijoličasti sok se zelo težko spere z obleke in prstov, zato je potrebno pri uživanju paziti.
  • Vse vrste prezimnih fuksij razmnožujemo s potaknjenci. Prijem je odvisen od časa in temperature razmnoževalnice.
  • Toplotno so vse fuksije zelo občutljive rastline. Nadzemni deli (cvetovi, listi in veje ) propadejo že pri temperaturah -4 °C. Prezimne fuksije imajo v zemlji odebeljen koreninski vrat z množico spečih podzemnih brstov, ki spomladi poženejo v novo rastlino.
  • Odmrle dele rastlin porežemo spomladi. Pred zimo porezane rastline ne bodo pravočasno naredile kalus - skozi rano se okužijo, pozimi in spomladi, ko pričnejo brsteti, jih porežemo do živih brstov 2-3 cm nad zemljo.

 

Želim vam veliko vrtnarskih užitkov,  ki jih nudijo prezimne fuksije. V vrtu Rifnik bo možen ogled sort fuksij (okoli 40 sort in nekaj vrst) 7. septembra, 2014 od 8 – 18 ure.

 

Besedilo in fotografije:
Gorazd Mauer