Potonike za senčna mesta

Mogoče ni popolnoma razumljivo, da zelnate potonike rastejo skoraj tako dobro v delni senci pod krošnjami dreves kot na odprtem, izpostavljene polni sončni svetlobi. Torej so primerne tudi za kombinacije s praprotmi in drugimi senčnimi rastlinami. (W.Watson, oktober 1907)

Po stotih letih od citiranega zapisa veljajo še vedno standardni napotki o sajenju potonik, da je za njihovo bujno cvetenje primerno le rastišče izpostavljeno polnemu soncu. Toda pomanjkanje sončnih mest v vrtu še ne pomeni, da ne moremo imeti potonik. Mnoge potonike lahko prispevajo k čudovitim prizorom tudi v senčnih predelih vrta, ob robu ali pod krošnjami listopadnih dreves. V prvo vrsto gostov sodi aristokratska Paeonia emodi, elegantna, belo cvetoča vrsta iz Himalaje. Zgodaj spomladi poženejo številni rdečkasto bronasto obarvani mladi poganjki, ki pripravijo prikupno sliko skupaj z belimi vetrnicami (Anemone nemorosa). Stebla imenovane potonike zrastejo do 1m visoko, običajno s tremi, rahlo kimajočimi cvetovi na vrhu vsakega stebla.

P. emodi je čudovita potonika, presenetljivo nezahtevna za rast, kajti raste enako dobro na polnem soncu kot v senčni gredi ali ob severni steni hiše. Je zelo raščava potonika in odrasla potonika lahko nosi tudi 150 in več cvetov. Lepo se ujame z orjaškim Salamonovim pečatom (Polygonum biflorum 'Giganteum') in svetlomodrimi sibirskimi perunikami (Iris sibirica 'Cambridge').

Paeonia mairei iz Kitajske ima podobno oblikovane cvetove kot P. emodi, toda cvetovi so rožnati in vsako steblo nosi le en cvet. V divjini rastejo v listopadnih gozdovih in na bregovih potokov. Rastlina je manj raščava, vendar prisapeva k privlačnemu prizoru v pozni pomladi senčnega dela vrta.

Bolj robustna je Paeonia obovata iz Kitajske, Japonske in Koreje. Listne krpe so precej velike, pri čemer je osrednja krpa bolj široka proti vrhu kot pa na bazi. V naravi imajo rastline lahko rdečkaste, rožnate ali bele cvetove, kultivirane pa so običajno z belimi cvetovi (P. obovata var. alba).

Paeonia veitchii ima zelo privlačne deljene liste in kimajoče cvetove, ki so v senci rožnati ali magenta barve. Je zelo kompaktna rastlina, ki doseže v višino le 60 cm. V gorah Kitajske raste med grmovjem ali travnikih, v vrtovih je zelo tolerantna, srečna tako na odprtih rastiščih kot pod drevjem skupaj s praprotmi.

Paeonia peregrina, kosovski božur (ni slike), je sijajna potonika, razširjena v Italiji, Balkanu in centralni Turčiji, kjer raste na odprtih gozdnatih predelih in v skalnatih grapah. Zaradi prekomernega nabiranja naravnih rastlin so mnoge populacije te potonike močno ogrožene in jim grozi izginotje

P. peregrina je zelo privlačna rastlina z bleščečimi, svtlo zelenimi listi in intenzivno rdečimi cvetovi, ki dejansko zažarijo, ko se v njih ujamejo sončni žarki.

Verjetno najbolj priljubljena vrsta divjih potonik je rumeno cvetoča Paeonia mlokosewitschii. Včasih sicer nekoliko kritizirana zaradi kratkotrajnega cvetenja, toda cvet je dejansko tako čudovit, da četudi bi cvetela le eno uro, bi jo bilo še vedno vredno posaditi. Lepota je pač minljiva. Odlično te potonike izgledajo sicer na odprtih mestih z modrimi spominčicami ob vznožju, toda prav tako lahko pripravimo privlačen prizor ob gozdnem robu v kombinaciji s praprotmi in rodgerzijami.

Upam, da boste poskusili popestriti senčni vrt v maju tudi z atraktivnimi potonikami, ki vam bodo gotovo pripravile sijajne prizore in obilo užitkov. Ali nas ne osreči vsaj za hip in vzbudi zadovoljstvo že en sam cvet, odpirajoč se v majskem jutru, željan družbe čebel, čmrljev, pikapolonic, zlatih minic čez dan in našega dotika in občudovanja, izginjajoč v noč?

Milan Sterle