Sajenje redkih rastlin DA ali NE

Vprašanja o ustreznosti konvencij in zaščiti rastlin

Že nekaj časa se pripravljam, da bom napisal članek na to temo. Kot rastlinoljuba so me vedno zanimale različne rastline. Zanje sem pripravljen prepotovati kar precej, da bom takšno rastlino dobil (nabavil), ji pripravil primerno rastišče, skratka da se bo rastlina vrasla in se dobro počutila. Če se bo še sama razmnožila ali bom lahko z nje dobil rastni material za nove sadike, še toliko boljše.

Ker se zavedam, da je potrebno v vrtne zasaditve vnašati tudi domače avtohtone rastline, sem pričel tudi s sajenjem le teh. Že v samem začetku sem bil postavljen pred naslednjimi dilemami:

  1. Nekatere od rastlin so zaščitene z zakonom,
  2. V Sloveniji takšnih slovenskih rastlin ne moreš kupiti.

Zaradi zavedanja, da so določene rastline zaščitene in redke, sem jih pričel intenzivno iskati po Evropi. Tako sem prvo Daphne blagayana dobil pri Barabitchu na Madžarskem, Dianthus sternbergii, Campanulo zoisii pri Zenz-u v Avstriji, Ruscus aculatus v Belgiji, torej v državah, ki ravno niso domovina teh rastlin.

V naslednjih letih sem počasi prišel do spoznanja (spoznanj), ki jih na kratko povzemam. Vem, da bom verjetno s tem spodbudil marsikatero kritiko, da ne spoštujem zakonov (o varovanju rastlinskih vrst, CITES konvencije itd..), vendar temu ni tako.

1.Zaščita naravnega okolja

Za nemoteno uspevanje redkih, ogroženih in zaščitenih rastlin (tu zraven spadajo še živali, a o njih ne bom posebej pisal) je potrebno, da se v njihovo okolje čim manj posega oz., da je čim manj moteno. V primeru uničenja habitata je potrebno nadomestilo (ne samo golega okolja-prostora) temveč tudi nasaditev rastlin in živali. Torej zaradi ogroženega ali uničenega okolja (gradnja cest, nakupovalnih središč, poti v gozdovih in gorah, širjenju kmetijstva) v katerem rastejo tudi rastline, ki so na seznamu ogroženih in zaščitenih rastlin, ne vem za nobeno nadomestno zasaditev ali nadomestni habitat. V kolikor so moji podatki netočni in smo v Sloveniji zasadili nadomestni habitat prosim, da me o tem informirate. Torej je povzetek prve točke: Rastline niso ogrožene zaradi nabiranja, puljenja posameznih primerkov, temveč zaradi sprememb ali uničenja rastišč.

2. Rastline vedno rastejo in se širijo na nova rastišča in jih (se) s tem spreminjajo

Na ta način se rastline širijo ne samo na obstoječih rastiščih temveč na popolnoma novih. S tem ohranjajo vrsto in genetsko pestrost. Nekatere so pri tem uspešne, drugim pa številčnost upada (zaščiti ali trganju navkljub).

3. Naravno ravnovesje

Na naravnih rastiščih se vzpostavi ravnotežje. V primeru vnosa in širjenja novih rastlin (živali) se te lahko obnašajo kot invazivne rastline. Omejitveni dejavnik pri pretiranemu širjenju je Liebigov zakon o minimumu. V vrtu/parku, ki je nenaravni habitat je naravno ravnotežje težko ali pa nemogoče vzpostaviti.

4. Vnos rastlin iz narave

Zagovarjam stališče, da je nabiranje semen v naravi pri stabilni zdravi populaciji neškodljivo. Namesto živali (miši, ptice), ki pojedo seme za hrano, ga vrtnar porabi za setev in s tem za povečanje populacije teh rastlin. Popolnoma enak princip velja za dele rastlin (potaknjenci ali deli rastlin), ki jih nabiramo od stabilnih populacij. Pri sprehodu po planinskem pašniku (kjer se pasejo krave ali še višje ovce), kar hitro najdemo izruvane, pregažene, izpuljene rastline, ki se sušijo na soncu. Ali s tem, ko takšno sadiko vzamemo domov, ji zagotovimo rastišče, da prične rasti, kršimo zakon (uredbo, direktivo), ali s tem omogočamo povečanje populacije? V primeru drsenja zemlje (plazovi, usadi, melišča) tako v visokogorju kot v nižinah in posledično uničenjem vegetacije na tem delu ali sem kriminalec, če tako spuljene rastline vzamem domov, saj sem jih rešil gotovega propada. Na ta način sem našel na cesti zaplato zemlje na kateri je rasel čudovit volčin. Po črki zakona, ki pravi: 'da je prepovedan vsak vnos redkih ogroženih rastlin iz narave' bi sadiko moral pustiti na cesti, da bi propadla in se posušila. V vrtu ta ista sadika bujno raste, bogato cveti in mi služi kot matična rastlina iz katere sem naredil veliko potaknjencev.

5. Razmnoževanje rastlin

Ker je razmnoževanje (tako vegetativno kot generetivno) v kontroliranih pogojih (kjer ni borbe za obstanek in stresov okolja) bolj uspešno, dobimo na ta način več sadik kot bi jih bilo v naravi. Povečevanje populacije tudi na ta način je boljše kot stagniranje. Tudi vrt ali park, kjer te rastline sadimo, je novo rastišče in prilika, da se rastlina prilagodi na novo okolje.

6. Uvoz novih rastlin

Če želiš, da se rastline ohranijo, jih sadi na več mestih v vrtu ali na različnih lokacijah. Temu se reče rezervna kopija (sadika). Tudi sam imam določene rastline posajene ne samo v vrtu temveč tudi v Mozirju in Mariboru. Glede na varovanje okolja, ki je v nekaterih botanično in vrtnarsko zanimivih državah pod vsako kritiko je dobro, da del njihovega rastlinskega bogastva raste drugje. Uničevanje zemljišč za gradnjo stanovanj, cest, potapljanje celih dolin, zastrupljanje rek in ozračja povzroča zmanjševanje populacij rastlin (ne samo ogroženih) na naravnih rastiščih. Izguba naravne pestrosti na tako uničenih rastiščih predstavlja za nekaj potenc večjo nevarnost kot izkop, nakup ali nabavo. Sicer pa saj ni potrebno, da si tu predstavljamo samo tretji svet, spomnimo se kaj so z naravo naredili Belgijci, Nizozemci, Angleži…. Če se takšne rastline drugje dobro počutijo, se povečuje njihova genetska pestrost, človek jim je omogočil prehod na nova rastišča.

7. C.I.T.E.S

Cites je konvencija, ki obravnava ogroženost rastlin, njihov transport, uvoz in vzgojo. To je posebna materija, ki bi zahtevala kakšno bolj poglobljeno analizo in to ne vrtnarja temveč pravnika. Vzrok je v tem, da je potrebno skupaj s to konvencijo imeti zraven predpise s področja varstva narave, Nature 2000, carinskih predpisov, predpisov s področja varstva rastlin na ravni države in EU. Priznati moram, da sem nekaj tega prebral in si izoblikoval prepričanje, da so rastline v tem potisnjene na drugo ali tretjo mesto. Naštevanje kaj je dovoljeno in po katerih postopkih je to dovoljeno oz. ne, da bi istočasno bilo predstavljena konkretna tematika, kako takšne rastline in populacije povečati in razširiti njihov rastni areal.

Vrste, ki jih obravnava Konvencija, so glede na ogroženost razvrščene v tri skupine. Za vsako velja poseben režim mednarodne trgovine na podlagi sistema dovoljenj in potrdil:

  • Dodatek I zajema vrste, ki jim grozi izumrtje. Komercialna mednarodna trgovina s temi vrstami je prepovedana. Rastlin v tej skupini 314.
  • Dodatek II zajema vrste, ki jim ne grozi izumrtje, vendar bi lahko postale tako ogrožene. Mednarodna trgovina z njimi je dovoljena, vendar strogo urejena. Rastlin v tej skupini 24885.
  • Dodatek III zajema vrste, ki so zavarovane vsaj v eni pogodbenici, ki je prek Sekretariata konvencije zaprosila druge pogodbenice za sodelovanje. Mednarodna trgovina z osebki teh vrst je dovoljena, vendar nadzorovana. Rastlin v tej skupini 17.

Izjeme
Določbe III., IV. in V. člena Konvencije ne veljajo v primerih, ko gre za:

  • tranzit ali pretovarjanje osebkov, dokler je pošiljka pod carinskim nadzorom;
  • predkonvencijske osebke (samo s potrdilom upravnega organa);
  • osebke vrst iz dodatka I, gojene v ujetništvu ali umetno razmnožene rastline za komercialne namene (se uporablja določbe IV. člena konvencije);
  • izmenjavo znanstvenega materiala med pri Sekretariatu registriranimi znanstvenimi institucijami;
  • potujoče razstave (velja samo za predkonvencijske osebke ter osebke, gojene v ujetništvu ali umetno razmnožene rastline po predhodni prijavi pri upravnem organu).

Umetno razmnožene rastline
Definicija »umetno razmnožena rastlina« je podana z Resolucijo Konf. pog. št. 11.11. in se uporablja samo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

  • če gre za žive rastline, ki so zrasle iz semen, potaknjencev, kalusnega tkiva ter drugih rastlinskih tkiv in delov za razširjanje v okolju, ki ga nadzira človek;
  • če so bile matične rastline pridobljene skladno z določbami Konvencije in domače zakonodaje pogodbenice, kar ni vplivalo na stanje populacije v naravi, ter če so bile matične rastline oskrbovane na način, ki omogoča dolgoročno preživetje skupine za razmnoževanje.

Za semena in druge rastlinske dele ter izdelke definicija velja le, če so bili pridobljeni iz rastlin, ki izpolnjujejo navedene pogoje. Za cepljene rastline definicija velja samo če sta bila podlaga in cepič odvzeta rastlinam, ki izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje.

Če na kratko strnem vse te pravilnike uredbe in določbe (in kazni za kriminalna dela-izkop rastlin, uvoz …), ugotovim, da je edini dovoljeni način ogled primerkov v botaničnem vrtu. To je inštitucija, ki ima vsa potrebna dovoljenja za izkop rastlin, uvoz rastlin in rastlinskih materialov. Torej naivno pričakovanje rastlinoljubca, da bom takšne rastline dobil pri inštituciji, ki ima vsa dovoljenja in je zadolžena za ohranjanje, evidentiranje naših rastlin (tudi zaščitenih in redkih), ne pa da se bom posluževal (napol) kriminalnih dejanj z izkopom. Zase vem, da z rastlinami ravnam kot dober vrtnar, torej bi tem rastlinam namenil vse ustrezne pogoje za uspešno rast, rastline, ki so gojene tudi bolje prenašajo presaditev in ne nazadnje za njih bi plačal pošteno ceno (če bi bilo potrebno skupaj s takso za ohranjanje narave). Kako naivna je vrtnarska duša, ki se poskuša dokopati do rastlin na ta način. Botanični vrtovi in podobne organizacije imajo ekskluzivno pravico, da lahko nabirajo, izkopavajo rastline jih razmnožujejo in jih med sabo izmenjujejo. Poklicni in ljubiteljski vrtnarji k tej pojedini nismo povabljeni. Višek rastlin (in semen), ki ga na ta način dobijo se ne sme prodajati v (ne)komercialne namene temveč je namenjen izključno privilegiranemu krogu - eliti, ki se ukvarja z botaniko ne pa tudi z razmnoževanjem in uporabo rastlin.

8. Prilagoditev rastlin

Vnos velikih količin novih rastlin v naše vrtove in parke poteka že več stoletij. Ne nazadnje smo tako dobili v Evropo krompir, vinsko trto, koruzo, ajdo, če naštejem le nekaj uporabnih rastlin. Da ima vsak vnos tudi temnejšo stran, vidimo v porastu invazivnih rastlin med katerimi je nedvomno zaradi škodljivega vpliva na človeka ambrozija, tej pa sledijo razne dresni, zlate rozge, nedotike. Vse tako vnesene rastline so pač zasedle za njih primerne ekološke niše in opravljajo eno od svojih nalog - ščitijo zemljo pred erozijo. Vse invazivne rastline so v veliki večini pionirske rastline, ki jih z razvojem in kopičenjem organske snovi, ki jo tvorijo, nadomestijo bolj razvite in zahtevne rastline. Invazivne rastline so tudi bolj odporne in prilagojene na spremembe klime in se ob stresu hitreje popravijo. Da ne bo pomote, rastline širijo tudi živali in veter in ne samo človek. Enako se odzivajo tudi rastline, ki so prišle iz drugih klimatov. Nekatere hitro propadejo, spet druge preživijo nekaj let in ne tvorijo potomcev, nekatere pa nemoteno rastejo in se širijo. S tem ne samo, da povečajo svoje rastno območje temveč se v okviru vrste poveča genska pestrost.

9. Zaključek

Ni vsak vnos rastlin iz narave škodljiv in ni vsak nakup rastlin iz tujine povezan z goro papirjev. Narava opravlja svoje poslanstvo že dolgo časa in pomaga rastlinam pri premagovanju ovir (naravnih kot so morja,gorovja, puščave). V preteklosti je pri tem poslanstvu sodeloval tudi človek, ki je na potovanja in iz njih prinašal plodove, semena in dele rastlin. Če je bila včasih ovira voda in dolžina potovanja, so sedaj birokratske ovire v obliki konvencij, pravil in zakonov. Dovolj je že da je rastlina uvrščena na katerega od seznamov CITES (Dodatek II zajema vrste, ki jim ne grozi izumrtje, vendar bi lahko postale tako ogrožene. Mednarodna trgovina z njimi je dovoljena, vendar strogo urejena.) in že je potrebno imeti goro papirjev. Prav tako je zanimiva definicija 'umetno razmnožena rastlina' (in se uporablja samo, če so izpolnjeni naslednji pogoji: če gre za žive rastline, ki so zrasle iz semen, potaknjencev, kalusnega tkiva ter drugih rastlinskih tkiv in delov za razširjanje v okolju, ki ga nadzira človek.) v kar spada tudi vrt, vrtnarija, balkon, zimski vrt in park. Vse skupaj smo (so) ponovili snovalci pravilnika o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam kjer v 3. členu piše:

  • vrsta zunaj nevarnosti je kategorija ogroženosti, v katero se uvrstijo vrste, ki na območju Republike Slovenije niso več ogrožene, vendar pa so pred prenehanjem ogroženosti sodile v eno od kategorij ogroženosti, pri čemer obstaja potencialna možnost ponovne ogroženosti. Skrajšana oznaka te kategorije je O.
  • neopredeljena vrsta je kategorija ogroženosti, v katero se uvrstijo vrste, za katere se domneva, da so ogrožene na območju Republike Slovenije, vendar je na razpolago premalo podatkov, da bi jih lahko uvrstili v eno od kategorij ogroženosti iz druge do šeste alinee tega člena. Skrajšana oznaka te kategorije je I.
  • premalo znana vrsta je kategorija ogroženosti, v katero se uvrstijo vrste, za katere je na razpolago premalo podatkov za opredelitev ogroženosti. Skrajšana oznaka te kategorije je K.

Na kratko vse za kar ni dovolj podatkov ali pa so podatki stari spada v rdeči seznam in za vnos v vrt (vrtnarija, balkon, zimski vrt in park) je spet potrebno premagati birokratski Mount Everest. Ustrezna primerjava s takšnim stanjem bi bila, da bi mi prej rasel kaktus v močvirni gredi, kot da se kot posameznik prebijem skozi vse potrebne papirje. Kakšne so pristojnosti organov nadzora (policije in carine) pri sumu posedovanja takšnih rastlin si naj pogleda vsak sam, da ne bom označen za paranoika. Vsa rastline, ki spadajo v razne kategorije zaščite sem posadil pred letom 2000.

10. Predlogi

Nekaj predlogov in vprašanj, ki jih bom podal in so moje osebne narave.

Z enim pravilnikom, uredbo, zakonom urediti gojenje, vnos zaščitenih rastlin v vrtove. V njej naj bo kratko definirano kaj so pogoji za vnos, minimalne zahteve za vnos, koliko generacij spada rastlina pod zaščito, če je gojena v kontroliranem okolju. Za primer birokratske latovščine, ki se sedaj uporablja je predlog uredbe o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah. To kar je spodaj napisano so samo pravne podlage celotna uredba ima 35 strani. Ker sem prepričan, da tega kar je napisano, nobenega ne zanima je vse skupaj v drobnem tisku:

  • (3) Ta uredba ureja ukrepe za vzdrževanje ali obnovitev ugodnega stanja tistih rastlinskih vrst, ki so v interesu Evropske skupnosti v skladu z Direktivo Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L št. 206 z dne 22. 7. 1992, str. 7), zadnjič spremenjeno z Direktivo Sveta 2006/105/ES z dne 20. novembra 2006 o prilagoditvi direktiv 73/239/EGS, 74/557/EGS in 2002/83/EGS na področju okolja zaradi pristopa Bolgarije in Romunije (UL L št. 363 z dne 20. 12. 2006, str. 368).
  • (4) Ta uredba ureja rastlinske vrste, ki so predmet obravnave okoljske odgovornosti v skladu z Direktivo 2004/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o okoljski odgovornosti v zvezi s preprečevanjem in sanacijo okoljske škode (UL L št. 143 z dne 30. 4. 2004, str. 56), zadnjič spremenjeno z Direktivo 2006/21/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o ravnanju z odpadki iz rudarskih in drugih ekstraktivnih dejavnosti ter o spremembi Direktive 2004/35/ES (UL L št. 102 z dne 11. 4. 2006, str. 15).

To je samo del ki se nanaša na Evropo. Zraven spada še del, ki spada v Pristojnost Slovenije:

  • Uredbo o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/04),
  • Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah (Uradni list RS, št. 110/04),
  • Uredbo o dopolnitvah Uredbe o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah (Uradni list RS, št. 115/07) in
  • Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah (Uradni list RS, št. 36/09).

Kaj pomeni izraz Umetno razmnoženi osebki, ki se uporablja v CITES konvenciji?
Kaj pomeni prosto rastoča rastlina (tudi v vrtu rastlina prosto raste)?
Katera generacija potomcev rastlin, ki so na seznamih (CITES, rdeči seznam RS) je izvzeta in se lahko prosto razmnožuje in prodaja?
Katere ustanove in inštituti poleg gojenja in ogledov ex situ gojijo rastline, ki se uporabljajo za nadomestne zasaditve uničenih habitatov (Natura 2000)?

 

Zapisal:
Gorazd Mauer