Zbirke okrasnih rastlin

Zbirke rastlin, niso nič drugega kot zbirka vsake druge stvari. Ljudje smo zbiratelji, pa naj bodo to kovanci, znamke, prtički, itd. V začetku zbiranja človek zbira najbolj dostopne stvari predmetov, ki jih ima rad. Kmalu ugotovi, da je potrebno za določene primerke potovati in jih menjavati. Večja kot je zbirka težje najdeš primerke (stvari), ki jih v zbirki nimaš, pa si jih želiš. Spoznavati pričneš ljudi, ki se s tem ukvarjajo in jih vzgajajo, si z njimi dopisuješ, navezuješ nove stike. Zapiski, ki jih imaš se z rastjo zbirke povečujejo, dopolnjujejo.

Namen zbirk okrasnih rastlin je ohranjanje, razmnoževanje, rast in dostopnost rastlin, ki rastejo v slovenskih okrasnih vrtovih, nasadih, parkih. Poglavitni cilji je dokumentiranje rast in ohranjanje primerljivih zbirk skupine okrasnih rastlin. Glavnina zbirk je zasnovana na sorodnih botaničnih skupinah npr. zbirka host, zbirka Podocarpaceae, zbirka jablan itd. To omogoča sistematično iskanje in primerjavo rastlin istega rodu, vrste in sorte in s tem ohranjanje hortikulturne raznovrstnosti.

Vsi smo že opazili, da določene lepe sorte rastlin ne moreš kupiti ali da je izginila. V tujini je v takšnem primeru stvar enostavne. Poiščeš najbližjo evidentirano zbirko teh rastlin, pokličeš skrbnika (v večini primerov je to tudi lastnik zbirke) se dogovoriš za obisk in rastlino vidiš v živo. Tudi poklicni vrtnarji lahko na ta način pridejo do rastlinskega materiala rastlin, ki jih drugače ne morejo dobiti ali nimajo matične rastline. Vse rastline niso primerne (dovolj ugledne) za sajenje v vrtovih, se jih težje razmnožuje ali pa velika vrtnarska podjetja, ki vzgajajo stotine (tisoče) rastlin iste sorte niso našle interesa za vzgojo. V zbirko okrasnih rastlin sodijo tudi te rastline.
Druga prednost je, da v zbirki rastlin lahko med sabo na enem mestu primerjamo rastline. Tako lahko vsakdo vidi razliko med višino rasti, časom in barvo cvetov, razrastom in končnim habitusom, jih med sabo primerja in si za svoj vrt izbere rastline, ki so mu všeč.

V nam hortikulturno primerljivih državah, imajo zbirke rastlin že dolgo tradicijo. Zelo znana je Plant heritage, ki je le novo ime za NCCPG (National counsil for the conservation of plants and gardens) in je nastala leta 1978. Rastlinske zbirke se tu podvajajo in se vodijo po lastnostih. Tako imamo pri posameznih rodovih več rastlinskih zbirk npr. host, kjer imajo 5 različnih zbirk, 4 zbirke Malus, 8 zbirk Penstemon-a in 20 zbirk Rhododendron-a. Presenetilo me je, da so posamezne zbirke zastopane kot družine, tako da ima zbirka Podocarpaceae samo 63 primerkov.
Druga pomembnejša organizacija je KVBC (Koninklijke Vereniging voor Boskoopse Culturen - Kraljičino društvo za Boskoopsko kulturo), ki je bilo ustanovljeno leta 1861 in ima med svojimi dejavnostmi tudi odbor za NPC (Nederlandse planten collecties - nizozemske rastlinske zbirke). Oba društva izdajata publikacijo za posamezne zbirke rastlin, ki jo sproti dopolnjujeta in posodabljata.
Vodenje evidence poteka po rodovih rastlin, le pri nekaterih velikih rodovih so zbirke vodene po vrsti in sortah. To zadnje velja predvsem za zbirke Hosta, Hydrangea, Pelargonium, Begonia, …. Tako tudi niha število posameznih primerkov v zbirki saj najmanjša zbirka zajema po NCCPG 3 primerke Cercidiphyllum-a in po isti zbirki rod Hawortia z 2030 primerki.

Vprašanja pri zbirkah okrasnih rastlin, ki se pojavljajo so naslednja:
So v zbirkah rastline, ki rastejo samoniklo v Sloveniji? NE
Ali je lastnik zbirke lahko vsak, ki ima željo, rastline in vodi evidenco? DA
Ali je zbirka okrasnih rastlin isto kot genska banka rastlin? NE
Ali mora biti zbirka rastlin odprta za obiskovalce? NE
Etikete rastlin mi bodo kazile vrt ali jih lahko skrijem? DA
Se vodi enotno evidenco vseh zbirk? DA
Če želim imeti zbirko rastlin, ali to pomeni, da moram voditi zapiske? DA


Gorazd Mauer